Aškerčevi asi 2019-20

pojavila mati. Na ž alost zaradi prevelikega š tevila zapu šč enih ž ivali nekatera zaveti šč a ž ivali ne sprejemajo ve č , zato je najpomembneje, da jih kastrirajo in izvajajo TNR akcije (angl. trap, neuter, return). Pri teh akcijah ujamejo ve č je kolonije potepu š kih ma č k, jih kastrirajo ali sterilizirajo in pregledajo, č e imajo kak š no bolezen ali po š kodbo, nato pa jih izpustijo v njihovo okolje (odrasle potepu š ke ma č ke se zelo te ž ko privadijo na ž ivljenje z ljudmi). Oskrbljene potepu š ke ma č ke lahko razlo č imo po odrezanem vrhu desnega ali levega uhlja. Od tega, katero in kak š no ž ival sre č amo ter kje, je zelo odvisno, ali in kako ji lahko pomagamo oziroma č e sploh potrebuje na š o pomo č . Zato lahko š e najve č prispevamo tako, da izobra ž ujemo sebe in druge ter podpiramo dru š tva in njihove akcije. Ž ivali steriliziramo in kastriramo, č e vidimo zlorabljanje ž ivali, lahko njihovega lastnika bolje podu č imo oziroma obvestimo veterinarsko upravo ali policijo. Namesto da uva ž amo pse iz dr ž av, kjer imajo potepu š ke pse (npr. Srbija, Hrva š ka), je bolje, da podpiramo ljudi, ki se trudijo ustaviti nara šč anje š tevila potepu š kih ž ivali (na primer SVSP - Slovenski veterinarji sterilizirajo potepuhe). Vsako ž ivo bitje si zaslu ž i lepo ž ivljenje. Č e pes ni zaklenjen v kletki, š e ne pomeni, da je njegovo ž ivljenje lepo. Zavedati se moramo, da so nekatere stvari za ž ivali popolnoma neprimerne; denimo bode č e ovratnice so za psa mu č enje (na splo š no so zanj ustreznej š e oprsnice kot ovratnice).

Pomembno je, da do ž ivali nismo brezbri ž ni in jim pomagamo. Pri pomo č i ž ivalim je velikokrat najbolje, da se o tem pozanimamo pri ljudeh, ki so za delo z njimi usposobljeni. Ajda Kri ž aj, 2. b

28