Aškerčevi asi 2019-20

A Š KERCEVI Š

GLASILO DIJAKOV GIMNAZIJE ANTONA A Š KERCA ASI

Š OLSKI CENTER LJUBLJANA 2019/20

1

A š ker č evi asi, glasilo dijakov Gimnazije Antona A š kerca Š olski center Ljubljana A š ker č eva 1, 1000 Ljubljana Letnik 2020 Januar Elektronski naslov: Zdenka Mo ž e Jedrej č i ć Jezikovno pregledali: Tatjana Š pur, Vanja Uhota Uredni š ki odbor: Manuela Rigler, Tatjana Š pur, Vlado Pirc Naslovnica in hrbtna stran: Ajda Gosti č , 2. b in Patricija Š kerjanec, 2. b Oblikovanje in priprava za tisk: Vlado Pirc Tisk: DTS studio askercevagim@guest.arnes.si Glavni in odgovorni urednik:

Zala Poto č nik, 1. b

2

Ajda Kri ž aj, 2. b

3

VSEBINA

UVODNIK .............…………..….................................……….......5 MI MLADI ...........................................................……….……... 17 MOJI HOBIJI ................................…………..................……..…25 POEZIJA .........................................................................................29 INTERVJUJI ............................................………....…..…...…......35 Š PORT ................................................................................…….....63 KLEPETALNICA ...........................................................................75 UTRINKI ........................................................................................81

4

UVODNIK V č eraj, danes, jutri

Mineva č etrto leto, odkar sem se vpisala na Gimnazijo Antona A š kerca. Po eni strani se mi zdi, kot da je bilo to v č eraj, po drugi pa se ne spomnim ve č dobro, kako je izgledalo moje ž ivljenje, ko nisem obiskovala gimnazijskega programa. Ko sem prvi č vstopila v to gimnazijo, si nisem predstavljala, kako bo potekalo moje ž ivljenje. Bila sem zaskrbljena - ali se bom razumela s so š olci, ali bom imela dobre ocene, kak š ni bodo profesorji - in zdaj, š tiri leta kasneje, se lahko samo nasmejim svojim preteklim skrbem in svetujem vsem bodo č im prvo š ol č kom, da si naj ne grenijo ž ivljenja s tako nepomembnimi stvarmi. Da ne bo pomote, seveda so vse te stvari izjemno pomembne, vendar vpliva na to, s kak š nimi ljudmi bomo postavljeni v razred, pravzaprav

nimamo. Za pridobivanje dobrih ocen smo vsi sposobni, č e delamo sproti, je mogo č e dose č i š e tako zahteven cilj. Da pomirim vse tiste s fobijami pred groznimi profesorji - č e se boste obna š ali spo š tljivo do vsakega posameznika, so vse skrbi odve č . Po č asi se bomo vsi dijaki 4. letnika za č eli poslavljati in od š li vsak na svojo pot. Pretiravam? Mo ž no, vendar č e se ne motim, bomo v naslednjih petih mesecih vsi prisiljeni narediti velik na č rt o svoji prihodnosti. Ve č ina se bo vpisala na fakultete, nekateri pa si bodo vzeli leto č asa za ostale stvari. To leto je znano kot »pavziranje« in je namenjeno vsem tistim, ki š e ne vedo, kaj bi š tudirali. Obstajajo tudi dijaki, ki ž e imajo izbrano š tudijsko smer, vendar ž elijo leto dni pavze nameniti za potovanja, delo v tujini .... Ne glede na to, da se na š e poti razhajajo, bodo gimnazijska leta ostala del vsakega posameznika. Spominjali se jih bomo š e dolgo po tem, ko bomo imeli slu ž bo, otroke in popolnoma druga č no ž ivljenje. Ali bodo spomini dobri ali slabi, je odvisno od nas. Vsak posameznik odlo č a o svoji sre č i sam, č eprav mnogokrat obto ž imo druge za svoje nesre č ne dni. Zakaj? Ker je veliko la ž je kriviti druge kot sebe. Ne smemo pozabiti, da je le sre č a, poleg

5

zdravja, najpomembnej š a stvar v ž ivljenju. Bodimo zadovoljni, saj bomo spoznali ogromno novih ljudi, do ž iveli š e pa š e norih dogodiv šč in in najpomembneje – ugotovili bomo, da je en dan ž ivljenja vreden ve č kot gora zlata. Ana Zajc, 4. a

Hana Kopa č , 3. a

6

Dija š ka skupnost Gimnazije Antona A š kerca Tako kot na ostalih š olah tudi na na š i gimnaziji deluje dija š ka skupnost. Sestanke imamo enkrat do dvakrat mese č no po eno š olsko uro. Po navadi se zbere okrog 10 dijakov. Vsak razred ima predsednika in podpredsednika, vendar se sestanka ne udele ž ita vedno oba. Poleg dijakov je na sestanku tudi mentor prof. Vlado Pirc, v č asih pa tudi ravnateljica. Dija š ko skupnost vodita predsednica skupnosti Ajda Kri ž aj in profesor Pirc. Na sestankih prevetrimo teko č o problematiko š ole in dijakov ter poslu š amo predloge razrednih skupnosti za izbolj š anje ž ivljenja na š oli. Leto š nje leto smo za č eli z zbiranjemmotivov za nove puloverje, aktivno posku š amo zmanj š ati uporabo plastike na š olskem centru, ukvarjamo pa se tudi z manj š imi stvarmi, kot sta sprememba melodije zvonjenja, pove č anje š tevila klopi na hodnikih itd. Na š a š ola je manj š a kot ve č ina ostalih gimnazij, zato je sodelovanje dijakov š e toliko pomembnej š e. Na š skupni namen je izbolj š ati kvaliteto pouka in ugled š ole. Ajda Kri ž aj in Teja Furlan, 2. b

7

ITS ITS (Interdisciplinarni tematski sklopi) se je za vse nas prvi č pojavil v š olskem letu 2019/20. Vsi zmedeni, kaj to je, smo ob koncu prvega letnika izbirali med naravoslovnim in dru ž boslovnim interdisciplinarnim sklopom. Naravoslovni sklop zajema biologijo, kemijo in š port, dru ž boslovni pa zgodovino, umetnostno zgodovino ter italijan šč ino in nem šč ino.

DRU Ž BOSLOVNI SKLOP - Ljubljana skozi č as Pri ITS je najbolj zanimiva oblika pouka, saj ne poteka samo na klasi č en na č in v u č ilnicah, ampak tudi na terenu. Zagotovo je ena izmed prvin sklopa tudi medpredmetna povezava. Vsi smo se ž e kdaj vpra š ali “Zakaj bom to potreboval?” in pri sklopu dobimo odgovore na ta vpra š anja.

Leto š nji naslov se glasi Ljubljana skozi č as. Pri zgodovini govorimo o preteklosti na ozemlju dana š nje Ljubljane, pri umetnostni zgodovini o umetnikih in kulturni dedi šč ini na tem obmo č ju in si, kar je le mogo č e, tudi ogledamo, zato obiskujemo cerkve, muzeje, si ogledamo spomenike ... Pri nem šč ini in italijan šč ini govorimo o pomenu teh jezikov in njunem vplivu ter razvoju in se u č imo osnove sporazumevanja. Vir: net Pouk se od obi č ajnega razlikuje tudi po na č inu ocenjevanja, saj ne pi š emo testov, ampak oceno pridobimo na podlagi sodelovanja, doma č ih raziskovalnih nalog in poro č il. NARAVOSLOVNI SKLOP – Narava in gibanje v sinergiji Pri naravoslovnem sklopu smo morali najprej pridobiti nekaj teoreti č nega znanja, zato smo spoznali nekatere teoreti č ne osnove iz kemije in biologije, predvsem z ekolo š ko vsebino, kar v š olskih klopeh. Pri kemijskem delu smo se ž e lotili dolo č anja abiotskih dejavnikov nekaterih odvzetih vzorcev in spoznali nekaj metodologij ter tehnik za dolo č anje vsebnosti razli č nih snovi. Obiskali smo naravoslovni muzej, kjer smo si ogledali stalne in aktualne razstave.

8

Pomlad, ki prihaja, bo prinesla veliko terenskega in raziskovalnega dela, obenem pa bo š port povezovalen dejavnik. Po na č rtu, ki nam je bil predstavljen v za č etku leta, bomo raziskovali teko č e in stoje č e vode, travnik in gozd, do posameznih lokacij pa bomo dostopali s kolesom ali pe š . Ves biolo š ki in kemijski material bomo nato v š olskih laboratorijih skrbno pregledali. Po kon č anem delu bomo ugotovljene rezultate ovrednotili in izdelali poro č ila (protokole), posamezne skupine dijakov pa bodo ugotovitve tudi predstavile. Tajda Ko šč ak, 2. b

D ž emila Seferovi ć , biv š a dijakinja

9

Ajda Kri ž aj, 2. b

10

Š olska knji ž nica, srce š ole S š olsko knji ž ni č arko Nata š o Mahni č se je pogovarjala Ma š a Hrovati č , 2. b

Kako bi z nekaj besedami opisali na š o knji ž nico? Prijeten prostor z bogatim izborom leposlovja za mlade in malo manj mlade, ž al pa premalo izkori šč en kot kulturno sredi šč e in sti č i šč e vseh uporabnikov. Ali v knji ž nico prihaja veliko dijakov? Je š tevilo obiskovalcev manj š e, kot je bilo v č asih? Menim, da v knji ž nico prihaja premalo dijakov ( č eprav je kar nekaj rednih obiskovalcev). Ž al pa niso vsi obiskovalci tudi bralci. Ve č je takih, ki v rokah namesto knjige dr ž ijo telefon. Nekateri se v knji ž nici samo u č ijo, pi š ejo doma č e naloge, seminarske naloge, brskajo po spletu, č akajo prijatelje, so š olce, se samo dru ž ijo, pridejo na zmenek … V knji ž nico pa redno zahajajo tudi š tudenti Vi š je š ole za oblikovanje materialov in u č enci Evropske š ole. Ali prihajajo v knji ž nico tudi na š i profesorji? Nekateri profesorji so redni obiskovalci knji ž nice. Ž eliva pa si, da bi jih bilo š e ve č . Ž al nekateri ne pridejo nikoli. So pa na š i uporabniki tudi ž e upokojeni profesorji.

11

Kako se knjige, ki si jih izposojajo odrasli, razlikujejo od tistih, ki si jih izposojajo najstniki? Najstnike zagotovo zanimajo druga č ne teme kot odrasle. Mladi zelo radi posegajo po romanih iz zbirke Odisej ter tistih, ki so prejeli znak kakovosti zlata hru š ka. Se vam zdi, da mladi beremo dovolj? Ne samo mladi, tudi odrasli berejo premalo. Omenila sem, da nekateri profesorji nikoli ne obi šč ejo knji ž nice. Sklepam, da tudi berejo zelo malo. Ravno mi odrasli (profesorji in ostali zaposleni) bi morali biti zgled mlaj š im. Zakaj bi mladim priporo č ili ve č branja? Kak š en vpliv ima branje na mo ž gane in umske sposobnosti? Burke Hedges v svoji knjigi Z branjem do bogastva pi š e: »Branje vpliva na nas na na č ine, ki jih ne moremo niti razumeti. Raziskava dokazuje, da branje spremeni na č in, kako ljudje re š ujejo te ž ave, hranijo podatke, pripovedujejo zgodbe, si tolma č ijo svet in razmi š ljajo o sebi. Branje spremeni celo obliko na š ih mo ž ganov! Ko se res ustavimo in pomislimo na ves vpliv, ki ga je imelo branje na na š e ž ivljenje, osuplo obnemimo.« Dijaki sicer pravijo, da dejansko veliko berejo, predvsem podnapise pri filmih, oglasna sporo č ila, kratka sporo č ila na telefonih in dru ž benih omre ž jih … Ž al tovrstnega branja ne moremo ena č iti z branjem dalj š ih besedil (leposlovja in strokovne literature), ki zahteva osredoto č enost. Pravzaprav je branje zdravilo za dana š njo obsedenost z ve č opravilnostjo – tak š na navada razpr š uje pozornost. Č e veliko beremo, je na š um pro ž nej š i, postajamo bolj osredoto č eni, zato se la ž je u č imo. Branje bogati na š besedni zaklad, ki nam pomaga, da se spretneje izra ž amo in zato bolje sporazumevamo. Lahko bi rekli, da nas branje knjig naredi zanimive in privla č ne. Dobra knjiga nas popelje stran od trenutnih skrbi, kar zmanj š uje stres. Š tudija iz leta 2009, ki so jo opravili na Univerzi v Sussexu, je pokazala, da ž e kratko, zgolj 6-minutno branje, zmanj š a stres do 68 odstotkov. Razlogov za branje knjig je torej zelo veliko. "Branje je potovanje

na barkah besed prek ti š ine. Mol č i š in poslu š a š č en č anje daljav in sveta iz bli ž ine."

Bina Š tampe Ž mavc

12

Katere knjige so na vrhu lestvice najbolj izposojanih knjig v na š i knji ž nici? Ne boste verjeli. Prvo mesto izmeni č no zasedata Krautov strojni š ki priro č nik in Angle š ko-slovenski slovar. Sledijo knjige, ki jih dijaki berejo za doma č e branje, predvsem tiste iz 1. letnika: Zgodbe svetega pisma in Stare gr š ke bajke. O č itno dijaki doma č e branje v prvem letniku š e jemljejo resno. Knji ž nica ponuja tudi veliko revij. Katere revije so trenutno med dijaki najbolj priljubljene? Ž al dijaki ne posegajo prav veliko po revijah. Zbirka Odisej zaseda svojo lastno »polico«. O č em govorijo knjige v dani zbirki? Zbirka Odisej bo letos praznovala svoj 46. rojstni dan. Zagotovo se va š i star š i spominjajo vsaj kak š nega romana iz te zbirke (Ko zorijo jagode, Dnevnik Ane Frank, Mi, otroci s postaje ZOO …) Knjige govorijo o ž ivljenju mladih, o njihovih hrepenenjih, stiskah … o tem, o č emer je te ž ko govoriti na glas. Dotikajo se tem o ljubezni, spolnosti, medvrstni š kem nasilju, nasilju v dru ž ini, drogah, alkoholu, bolezni … Pripovedujejo tudi o prikraj š anih in prezrtih. Tak š ne teme mlade zagotovo zanimajo in jih vznemirjajo. Osrednji junaki v njih so ve č inoma sodobni najstniki. Mnogi romani v zbirki so tudi prejemniki znaka kakovosti zlata hru š ka. Katera knjiga iz zbirke Odisej je vam najbolj pri srcu in zakaj? Zagotovo se me je najbolj dotaknil roman Mi, otroci s postaje ZOO, ki sem ga prebrala na pobudo svojega o č eta v 7. razredu osnovne š ole. Roman govori o mladoletni Christiane, ki je pri dvanajstih letih prvi č poskusila ha š i š , pri trinajstih pa je postala odvisna od heroina. Od knjig, ki so iz š le v zbirki v zadnjih letih, pa mi je najbolj pri srcu zbirka osmih dru ž beno anga ž iranih kratkih zgodb Vse. Ve č krat nagrajena danske aktivistka in pisateljica Janne Teller se v njih spra š uje, kaj mladega č loveka pripelje do tega, da uporabi silo kar tako, brez razloga. Kako razumemo nestrpnost? So res nekateri ljudje ve č vredni? Kako lahko najbli ž je obvarujemo pred zlorabo? Bralca z zelo neprijetnimi temami prisili h globokemu razmisleku o dana š njem svetu.

13

Omenili ste znak kakovosti zlata hru š ka. Kdo ga podeljuje in katere knjige si ga zaslu ž ijo?

Zlata hru š ka je znak kakovosti otro š kih in mladinskih knjig. Po mnenju uredni š kega odbora, ki vsako leto pripravlja Priro č nik za branje kakovostnih mladinskih knjig ( ž e od leta 2004), se tiste knjige, ki po vsebini in izvedbi izstopajo (so ocenjene s 5), uvrstijo med odli č ne izdaje leta in pridobijo pravico do znaka zlata hru š ka. (Uvedli so ga leta 2010.) Med vsemi odli č nimi

14

izberejo najbolj š e š tiri knjige v š tirih razli č nih kategorijah. Tem pa podelijo posebna priznanja: za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo, za izvirno slovensko mladinsko pou č no knjigo, za prevedeno mladinsko leposlovno knjigo in za prevedeno mladinsko pou č no knjigo. Upam, da ste dijaki opazili, da so v na š i knji ž nici knjige, nagrajene z znakom kakovosti zlata hru š ka, na izpostavljenem mestu in da vas k branju teh knjig vabimo s sloganom NEKAJ (SI) JIH LAHKO (NA)BERETE TUDI V NA Š I KNJI Ž NICI), š e preden vstopite vanjo. Katera knjiga z znakom kakovosti zlata hru š ka je v na š i knji ž nici najbolj priljubljena? Mislim, da je to roman Krive so zvezde, ki je iz š el pri Mladinski knjigi v zbirki Odisej. Veliko dijakov je roman prebralo tudi v izvirniku. V knji ž nici ob č asno pripravite tudi kak š no razstavo. Katere so bile na ogled v zadnjih letih?

V okviru Tedna pisanja z roko 2018 smo pripravili razstavo Razvoj pisal skozi č as, v razstavni vitrini pa so š e vedno na ogled knjige z avtogrami znanih pesnikov in pisateljev (Fran Sale š ki Fin ž gar, Boris A. Novak, Alojz Gradnik, Svetlana Makarovi č , pesniki zbirke Pesmi š tirih – Kajetan Kovi č , Ciril Zlobec, Janez Menart, Tone Pav č ek, ilustrator Zvonko Č oh). V tednu pisanja z roko 2019 (tema je bila pisanje posvetil v knjige) smo razstavili knjige z zanimivimi posvetili.

Pripravljamo tudi prilo ž nostne »razstave« (ob dnevu ž ena, evropskem tednu š porta, ob 40- letnici zbirke Odisej – razstavljene so bile predvsem starej š e izdaje iz te zbirke). Na vidno mesto postavimo knjige z dolo č eno tematiko. Dijake in zaposlene pa povabimo, da si kak š no tudi izposodijo. Trenutno so razstavljene tudi vse knjige na š ega profesorja Milana Š krabca.

15

Kak š en namen ima teden pisanja z roko in kdaj poteka? Naj na kratko predstavim, kako se je vse skupaj za č elo. Najprej je bil to samo dan »Radi pi š emo z roko«. Prvi č ga je 19. maja 2016 organiziralo podjetje Grafologika v okviru Tedna vse ž ivljenjskega u č enja. Odziv na novost festivala u č enja je bil med u č itelji, u č enci, dijaki, star š i in drugimi udele ž enci zelo pozitiven in to je dalo zagon za nadaljnji razvoj pobude. Jeseni 2017 je bilo ustanovljeno Dru š tvo Radi pi š emo z roko. Namen je bil preprost: ozave šč ati o pomenu pisanja z roko in ga spodbujati na razli č ne na č ine, med razli č nimi generacijami. Marca 2018 je dan prvi č prerasel v Teden pisanja z roko (26.–30. marca). Ker pa je 23. januar mednarodni dan pisanja z roko, so se v Dru š tvu odlo č ili, da bo teden pisanja z roko potekal vsako leto januarja. In zakaj smo se odlo č ili, da se tednu pisanja z roko pridru ž imo tudi na Š C Ljubljana?

Predvsem zato, ker ž elimo tudi mi ozave šč ati mlade pa tudi starej š e, da je pisanje z roko izvirna č lovekova aktivnost in pomembna spretnost, ki jo tako kot ostale spretnosti razvijamo z vajo. Posledica prevladujo č e uporabe ra č unalnika v pisnem komuniciranju je zmanj š anje motori č nih spretnosti, ki jih razvijamo s pisanjem z roko. Dejstvo je, da skoraj ne znamo ve č pisati z roko. Marsikdo ne pozna ve č velikih pisanih č rk. Danes nam predstavlja napisati eno stran z roko pravi fizi č ni

napor. Raziskave ka ž ejo, da na š i mo ž gani bolje delujejo pri pisanju z roko kot pri pisanju z ra č unalnikom. Informacija, ki jo napi š emo z roko, se v spominu zadr ž i dlje č asa. Pri pisanju z roko se nam utrne ve č idej, ohranjamo pa tudi dolgotrajnej š o pozornost. In š e nekaj zagotovo dr ž i. Č estitke, pohvale, zahvale, izrazi so ž alja in ostala osebna sporo č ila bi morali napisati z roko. To je zagotovo bolj osebno in spo š tljivo. In š e kak š na misel za konec. Obstaja rek, ki pravi, da se pot proti znanju za č ne z obra č anjem strani. Zato ne č akajte, č im prej obrnite prvo stran …

16

MI MLADI Film in mladi Film je aktualen v ž ivljenju mladih.

Mladi se ob gledanju filmov zabavajo in tako pre ž ivljajo svoj prosti č as. Toda filmi niso le zabava. S pomo č jo filmov se mladi u č ijo »novih ž ivljenjskih lekcij«. Gledanje filmov v tujih jezikih nam omogo č a, da izbolj š amo ali nadgradimo svoje znanje tega jeziku. V 1. b sem vpra š ala so š olce, katere filme gledajo. Najbolj gledani filmi so ljubezenske komedije in akcijski filmi.

17

In zakaj so ljubezenski in akcijski filmi na š i najljub š i v najstni š kih letih? Najstni š ka doba je doba, ko gradimo svojo osebnost. V tej starosti imamo mo č no potrebo po ljubezni, a tudi po besu in jezi, filme uporabljamo kot nekak š en ka ž ipot. Kar vidimo v filmu, poskusimo uresni č iti v svojem ž ivljenju, č eprav vsega ni mogo č e. Poleg pozitivnih strani ima film tudi svojo slabo stran. Pretirano gledanje filmov lahko š koduje na š emu zdravju. Danes ima vsak tretji otrok te ž ave z vidom. Kje je vzrok? Najve č ji vzrok je gledanje v svetlobo, ko je okoli nas tema, uporaba telefonov, prenosnih ra č unalnikov ipd., pono č i, ko je lu č a ugasnjena. In kon č no, ena od bolj priljubljenih igralk je Angelina Jolie. Med zanimivimi igralci so Tom

Hanks, Jason Momoa, Amy Adams, Nicole KIdman ... Moj najljub š i film je tur š ki film "Vse zaradi ljubezni".

D ž ejla Dizdarevi ć , 1. b

18

Na odru z dijaki Gimnazije Antona A š kerca »Vaje v slogu«

Š olska dramska skupina … zakaj? Zakaj si nakopati dodatno odgovornost in ostajati po pouku? Tako ali tako mi ne bo pri ni č emer koristilo … Sploh pa, kaj tam po č nejo? Citirajo Shakespeara in se dramati č no jokajo ter me č ejo po tleh?

Sem Tajda, dijakinja drugega letnika, in v preteklem š olskem letu sem sodelovala pri dramskem kro ž ku. Nikoli prej se nisem ukvarjala z igro. Zakaj bi se v prvem letniku, ko imam ž e tako dovolj obveznosti? Ob za č etku leta res nisem nameravala sodelovati, vendar pa me je prof. Rigler pregovorila in pri š la sem na prvo sre č anje. Spoznali smo se z re ž iserko Nino Skrbin š ek, ki bi nas naj usmerjala in umetni š ko spodbujala. Š e sama sem te ž ko verjela, ampak domov sem od š la odlo č ena, da bom predstavo izpeljala.

19

Na naslednjih vajah se je na na š ih mizah zna š la pola papirjev Raymonda Queneau, Vaje v slogu. Kaj je to in kako naj bi to odigrali? Zgodba je bila bizarna, in ko sem jo prvi č prebrala, me je rahlo zaskrbelo, dobila sem prve pomisleke, »ali naj sploh sodelujem?«. Avtobus, fant s klobukom in pleteno vrvico na njem, pla šč , gumb, ponovno sre č anje … Ja, tako nekako je izgledala okvirna zgodba, po Queneau napisana na 1001 na č in. In v š e č mi ni nobeden. Bili smo majhna skupina - 6 č lanov, zato smo se lahko odprto pogovarjali o vsem in vsak je lahko izrazil svoje ž elje, zahteve in nestrinjanja. Vendar pa je to pomenilo š e nekaj; za polurno predstavo bi moral vsak odigrati vsaj dva scenarija. In verjetno je vsakega po malem zgrabila panika, kako bo š lo. In konec koncev, ali ne bo to preve č besedila za u č enje na pamet? Za č ele so se vaje, u č enje besedila na pamet, Nini pa so se krav ž ljali lasje vsaki č , ko smo na vaje pri š li brez na pamet nau č enega teksta. Seveda, te ž ko je bilo delati, č e svojih besedil nismo znali in smo po prizori šč u š e vedno skakali s papirjem v rokah. Sama nisem prista š u č enja na pamet, zato mi je bilo to š e toliko bolj odve č , ampak ve č krat ko sem svoj del odigrala, bolj sem si ga zapomnila in vsaka kretnja me je spomnila na to, kaj moram povedati. In kmalu to ni bil ve č le tekst, ampak moja igra, med

20

katero sem zamenjala besede in stavke preoblikovala po svoje. Tako mi je bilo veliko la ž je, v igri pa sem pustila velik del sebe. Kaj pa je zdaj s tema dvema igrama za vsakega od nas? Razmi š ljali smo, kako bi to č im bolj inovativno izpeljali in pri š li smo na idejo – predstavo odigrajmo v ve č jezikih in naredimo tudi dvogovore. In tako so se v predstavi poleg sloven šč ine pojavili š e franco šč ina, italijan šč ina, srb šč ina in celo japon šč ina. Konec pa smo zaznamovali š e z nare č no sloven šč ino. Pa smo le do č akali 18. april, ko smo za dijake Gimnazije Antona A š kerca pripravili predstavi v gledali šč u Kulturnica. In na na š e veliko zadovoljstvo smo po ž eli velik uspeh in prejeli veliko pohval. Pa naj zaklju č im z mislijo, zakaj je gledali šč e 'fajn' in zakaj mislim, da bi se lahko vsak pridru ž il. Na dramskem kro ž ku sem se nau č ila marsi č esa, ne le za predstavo, ampak tudi za ž ivljenje. Prevzeti je treba odgovornost in izpeljati projekte do konca, vendar to ne pomeni le trdega dela, ampak prinese tudi zabavo. Skozi ure dramskega kro ž ka se nau č i š obvladovati svoja č ustva in ob č utke, nau č i š se č ustveno odreagirati. Bilo je obilo zabave, smeha, pa tudi vpitja in krega …, ampak na koncu smo bili vsi zadovoljni. Kljub temu da to predstavlja dodatno odgovornost, se je bilo prijetno preizkusiti v ne č em novem. Tajda Ko šč ak, 2 .b

21

Ajda Kri ž aj, 2. b

22

Ana in Kaja razmi š ljata o mladih danes

Kako se spreminjamo? V osnovni š oli se nisva zavedali, kako ocene vplivajo na vpis na srednjo š olo in faks; sedaj nama je to bolj jasno. Kot ve č ini najstnikov so se nama spremenili stil obla č enja, okus za glasbo, interesi. Z leti pa sva tudi za č eli vedno bolj opa ž ati razli č no obna š anje sovrstnikov. Kaj me moti pri vrstnikih? Kot sva prej omenili, sva opazili spremembo v obna š anju nekaterih - npr. ve č ini je pomembno, č e posameznik nosi dra ž ja/firmirana obla č ila. Pri tem je mote č e to, da se posledi č no glede na to dru ž ba deli na dva dela. Zdi se nama, da tisti, ki so premo ž nej š i, gledajo na ostale zvi š ka in mislijo, da so nekaj ve č . Zakaj sem rad s svojimi prijatelji? Dajo ti ob č utek pripadnosti, saj tudi v letih, 'ko si izgubljen' oz. ne ve š , kaj bi sam s sabo, lahko vpra š a š za nasvet. Tudi ko ima š skrbi/probleme, se lahko obrne š na njih, da ti pomagajo ali te zamotijo in vsaj takrat pozabi š na te ž ave. Z njimi se zabava š in posledi č no ustvarja š spomine.

23

Kaj po č nemo, ko smo skupaj? Po navadi si izberemo dru ž bo, s katero imamo vsaj nekaj skupnih interesov. To so ve č inoma š port, glasba ipd., ni pa nujno, da imamo skupne interese, da bi se razumeli. Š e vedno imamo na izbiro mnogo stvari, ki jih lahko po č nemo skupaj. Mladi bi bili sre č nej š i č e … … ne bi č utili potrebe po primerjanju sebe z drugimi in bi se bolj osredoto č ili na samega sebe. Vsak posameznik je edinstven in enakovreden vsem ostalim. Mladi in kultura … Glede kulture se mnenja zelo razlikujejo. Opazili sva, da mlaj š a kot je generacija, manj š e je zanimanje za kulturo. V veliko primerih se posameznikovo mnenje spremeni, tako da kulturi pripi š ejo ve č ji pomen š ele, ko so starej š i. Nama se zdi, da je kultura pomembna, vendar ni velik del najinega ž ivljenja. Ana Zajc, 4. a in Kaja Benet, 2. b

Ž iga Ž u č ko, 2. a

24

MOJI HOBIJI Tajdin in Š pelin svet

Sva Tajda in Š pela in sva najbolj š i prijateljici ž e ve č kot 10 let, a vsaka ima svoje in popolnoma razli č ne hobije. Tajda v prostem č asu jaha, Š pela pa igra na klarinet, kitaro in poje. Prav zaradi obveznosti se v č asih le ste ž ka uskladiva, vendar vedno najdeva č as druga za drugo; č e ž e ne za sprehod ali sre č anje v ž ivo, pa to re š iva vsaj z nekaj urnim klicem.

Š pelo glasba spremlja ž e od otro š tva; ž e kot dojen č ek je tolkla po klavirskih tipkah, ko pa je dopolnila 10 let, je z vpisom v glasbeno š olo za č ela svojo glasbeno pot. Sprva si je zelo ž elela igrati violino, vendar se je tik pred zdajci odlo č ila za klarinet, saj je po razmisleku ugotovila, da je primernej š i za narodnozabavne vode, ki jo zanimajo. Klarinet je igrala 6 let in zaklju č ila ni ž jo stopnjo, poleg klasi č nih ur v glasbeni š oli je igrala tudi v orkestru in komorni skupini. Po kon č ani osnovni glasbeni š oli je pot nadaljevala doma, kjer ve č krat poprime za klarinet in zaigra kak š no Avsenikovo vi ž o. V osmem razredu osnovne š ole se je porodila š e ž elja po igranju kitare in z veliko vztrajnosti ter potrpe ž ljivosti se jo je s pomo č jo ogledovanja YouTube videov nau č ila igrati sama. Ko se je nau č ila igrati, je od sre č e kitaro igrala prav vse po č itnice in s tem ob ž ivce spravljala dru ž inske č lane, ki

Š pela so bili tega dele ž ni. Kitaro je nato nosila povsod, med drugim tudi na tabor v devetem razredu, in s tem mo č no izbolj š ala vzdu š je. Od tod je izhajala š e ž elja po igranju ukulel, ki jih je dobila za rojstni dan. Po igranju klasi č ne kitare se je preizkusila š e v igranju elektri č ne kitare, vendar se v tej glasbeni zvrsti ni dobro po č utila.

25

Zaradi sestrinih interesov imajo doma tudi bobne, na katerih se ob č asno glasbeno udejstvuje. Nazadnje se je preizkusila š e v igranju harmonike, ki je v njej vzbudila ž eljo po u č enju igranja le-te. Pred kratkim pa se je pridru ž ila š e pevskemu zboru, v prihodnosti pa na č rtuje tudi za č etek u č enja solo petja. V prihodnje si ž eli veliko uspehov na glasbeni poti. Tajda se, za razliko od prijateljice, ukvarja s popolnoma druga č no dejavnostjo – z jahanjem. Njeni za č etki segajo dale č v otro š tvo, saj je ž e kot otrok obo ž evala konje. Z jahanjem se je prvi č sre č ala v drugem razredu osnovne š ole in se takrat zaljubila vanj. Vendar pa se z jahanjem zaradi razli č nih dejavnikov ni nikoli mogla ukvarjati. Ž elja je v njej vse bolj rasla in kon č no je

zbrala pogum ter zopet sedla na konja. Rodila se je prava ljubezen in brez nje si svojega ž ivljenja ne predstavlja. Konj je zanjo ena najlep š ih ž ivali in pri jahanju jo fascinira slo ž nost konja ter jaha č a. Ob konju se po č uti varno in obo ž uje delo z njim; jahanje pa tudi č i šč enje hlevov in krta č enje konj. Ob tem se sprosti in poglobi vase, jahanje jo osre č uje.

Tajda Pri u č enju sta jo najbolj spodbujala Š pela in u č itelj Toni. Zaenkrat jaha na angle š ki na č in, vendar pa si v prihodnje ž eli preizkusiti tudi v western jahanju. Tajda na jahanje hodi vsaj enkrat tedensko, vendar ji vo ž nja do Mokronoga, kjer jaha v Jahalni š oli Viktorija, predstavlja manj š o oviro. Verjetno bi ji bilo la ž je, č e bi zamenjala jahalno š olo, vendar pa je mo č no navezana na svojega konja Alda in svoje jahalne u č itelje ter prijatelje. V tistem okolju se po č uti doma č e in z veseljem se vra č a tja, kjer jo č aka tudi njena druga ljubezen - psi č ka Mica. Tajda Ko šč ak, Š pela Starc, 2. b

26

Pri delu z ž ivalmi sem se nau č ila… Pred pribli ž no enim letom sem se v č lanila v Dru š tvo za za šč ito ž ivali Ljubljana. Po nekaj mesecih sestankov in izobra ž evanj sem se neko soboto zna š la pred desetimi ma č jimi strani šč i, ki jih je bilo treba po č istiti (kot nova sem bila seveda zanje zadol ž ena jaz), in pri vsakem so se pojavile nove mucke, ki so plezale po meni in se igrale s smetmi. Po ve č urah dela smo kon č no vse po č istili in nahranili ma č ke. Č eprav smo bili utrujeni od dela, smo se zelo te ž ko lo č ili od ma č konov, ki so se do takrat ž e utrudili in hitro popadali v spanec. Mnogi ljudje radi pomagamo drugim; to nam da ob č utek zadovoljstva in sami sebe vidimo kot bolj š e ljudi. Veliko prosto ž ive č ih ž ivali ne potrebuje na š e pomo č i. Na primer mladi jeleni in mlade srne so velikokrat sami v gozdu, in ker so manj š i od svojih star š ev, so manj opazni in zato bolj varni. Č e v gozdu opazimo mlado divjo ž ival, jo pustimo pri miru, saj so po vsej verjetnosti v njeni bli ž ini star š i. V primeru, da je star š plenilec, smo v veliki nevarnosti, da nas

zaradi ob č utka ogro ž enosti napade. Č e pa je ž ival rastlinojedka, je v veliki nevarnosti mladi č ek, saj se v trenutku, ko se ga dotakne š ali si pri njem dalj č asa, navzame vonja po ljudeh, zaradi č esar se ga star š i ne bodo ve č dotaknili. Za mlade ž ivali je te ž ko skrbeti, saj potrebujejo celodnevno pozornost. Poleg prehranjevanja, uravnavanja stalne telesne temperature in higienske oskrbe jih v nekaj tednih star š i nau č ijo tudi veliko drugega, č esar jim ljudje ne moremo dati. Zato je prav, da kadar zagleda š divjo ž ival v te ž avah, najprej pokli č i veterinarsko upravo ali zaveti šč e in vpra š aj, kako je treba ravnati. Velikokrat ljudje naredimo ve č š kode kot koristi, č eprav ž elimo le pomagati. Pogosto naletimo na zapu šč ene pse in ma č ke. Te je potrebno odpeljati v dolo č eno ob č insko zaveti šč e, za katero je ob č ina dol ž na pla č evati prvih nekaj dni njihove oskrbe (zapu šč ene ž ivali se razlikujejo od potepu š kih). Udoma č ena ž ival, ki se č ez no č znajde sama na ulici, bo te ž ko pre ž ivela. V primeru, da najdemo leglo, ga je najbolje od dale č opazovati in po č akati, č e se bo

27

pojavila mati. Na ž alost zaradi prevelikega š tevila zapu šč enih ž ivali nekatera zaveti šč a ž ivali ne sprejemajo ve č , zato je najpomembneje, da jih kastrirajo in izvajajo TNR akcije (angl. trap, neuter, return). Pri teh akcijah ujamejo ve č je kolonije potepu š kih ma č k, jih kastrirajo ali sterilizirajo in pregledajo, č e imajo kak š no bolezen ali po š kodbo, nato pa jih izpustijo v njihovo okolje (odrasle potepu š ke ma č ke se zelo te ž ko privadijo na ž ivljenje z ljudmi). Oskrbljene potepu š ke ma č ke lahko razlo č imo po odrezanem vrhu desnega ali levega uhlja. Od tega, katero in kak š no ž ival sre č amo ter kje, je zelo odvisno, ali in kako ji lahko pomagamo oziroma č e sploh potrebuje na š o pomo č . Zato lahko š e najve č prispevamo tako, da izobra ž ujemo sebe in druge ter podpiramo dru š tva in njihove akcije. Ž ivali steriliziramo in kastriramo, č e vidimo zlorabljanje ž ivali, lahko njihovega lastnika bolje podu č imo oziroma obvestimo veterinarsko upravo ali policijo. Namesto da uva ž amo pse iz dr ž av, kjer imajo potepu š ke pse (npr. Srbija, Hrva š ka), je bolje, da podpiramo ljudi, ki se trudijo ustaviti nara šč anje š tevila potepu š kih ž ivali (na primer SVSP - Slovenski veterinarji sterilizirajo potepuhe). Vsako ž ivo bitje si zaslu ž i lepo ž ivljenje. Č e pes ni zaklenjen v kletki, š e ne pomeni, da je njegovo ž ivljenje lepo. Zavedati se moramo, da so nekatere stvari za ž ivali popolnoma neprimerne; denimo bode č e ovratnice so za psa mu č enje (na splo š no so zanj ustreznej š e oprsnice kot ovratnice).

Pomembno je, da do ž ivali nismo brezbri ž ni in jim pomagamo. Pri pomo č i ž ivalim je velikokrat najbolje, da se o tem pozanimamo pri ljudeh, ki so za delo z njimi usposobljeni. Ajda Kri ž aj, 2. b

28

POEZIJA

HAIKU

I have these dreams where a dolphin swims but a bird can't sing its song.

It's been a while since I slept, since I last wept my heart is an empty void.

A wolf frowns at its prey as if it is bored of the same meat every day.

Hana Kopa č , 3. a

29

TWO POEMS

It's like I'm paralysed and drowning, forgetting how to breathe, swallowed in my own greed, longing for something I never had and all these thoughts are making me mad because all I ever wanted was a dad.

You've stolen something from me and the absence of it won't let me be. The first love for a girl should be her dad, but unfortunately that is something I never had. There's something broken inside me and because of it I will never have a "we".

Hana Kopa č , 3. a

30

Ljubezen Ljubezen je sre č a, upanje za ž ivljenje. Ljubezen je ob č utek, ki kro ž i okoli nas. V vsaki sekundi najde novo ž rtev. Vstopi v č loveka, zamegli njegov um.

Polep š a ž ivljenje ljudi. Vsako sekundo ž ivljenja napolni s sre č o. Zato - č e ž elimo biti sre č ni, moramo dati ljubezen.

Spomin Gledam skozi okno deklico z rde č o pentljo na glavi. Vesela, razigrana, brezbri ž na sezuje č evlje in hodi po rosni travi. Pa se spomnim sebe, spomnim se deklice, ki je sezula č evlje in po rosni travi tekla svoji mami v naro č je. Spomnim se vonja in solza mi ste č e po licu.

D ž ejla Dizdarevi ć , 1. b

Pridi jokat skupaj

31

Pridi zve č er, da jokava skupaj v spomin najini ljubezni, ki ni pre ž ivela. Tako kot Soncu ni bilo usojeno zdru ž iti se z Mesecem.

Kot dnevu ni bilo usojeno ujeti no č i, tako nama ni bilo sojeno, da ostaneva skupaj.

Jesen In ko na ulicah na š ega mesta pada hladen de ž , ko se veter igra s padlim listjem, š iri ga po dvori šč ih na š ih hi š , ti in jaz sediva objeta, s toplo skodelico č aja spominjava se starih dni.

Pet stvari, ki se jih lahko nau č imo od svin č nika Vse, kar po č nemo, pu šč a pe č at. Vedno lahko izbri š emo svojo napako. Kar je pomembno v ž ivljenju, je znotraj, ne zunaj.

V ž ivljenju bomo š li skozi bole č e ostrenje, ki nam bo izbolj š alo vse, kar po č nemo. Da bi najbolje izkoristili sebe, moramo pustiti, da nas vodi roka, ki nas dr ž i.

D ž ejla Dizdarevi ć , 1. b

32

Varja Turk, 2. a

33

Ajda Kri ž aj, 2. b

34

INTERVJUJI Intervju z dijakoma 4. letnika Gimnazije Antona A š kerca, Rozalijo Petrov č i č in Lucienom Kra š ovcem

Zakaj si se odlo č il/a za to gimnazijo? Rozalija: Za to š olo sem se odlo č ila, ker je ž e moj brat hodil sem in predlagali so mi jo tudi star š i, saj sem imela v osnovni š oli odli č en uspeh. Lucien: Ž elel sem iti na SV Š GL, ampak me niso sprejeli, zato sem se odlo č il, da bom š olanje nadaljeval na Gimnaziji Antona A š kerca.

35

Kako se ti je zdela š ola, ko si pri š el/a v 1. letnik? Rozalija: Profesorji in ostalo osebje š ole so se mi zdeli preve č popustljivi. Bili so dijaki, ki so ves č as motili pouk. Imeli so toliko neopravi č enih ur, da bi morali biti ž e izklju č eni iz š ole. Druga č e smo bili dobro sprejeti. Lucien: Sprva so se mi profesorji zdeli č udni, a zdaj sem se jih ž e navadil. Na za č etku se nisem zmenil za so š olce in so š olke. Skoraj vsi fantje so bili problematiki, punce pa so se zanimale samo za spletna omre ž ja. Kak š en se ti je zdel prehod iz osnovne š ole v gimnazijo? Rozalija: Meni ni bilo ni č posebnega. Zdelo se mi je kot nadaljevanje osnovne š ole, saj je bila osnovna š ola, ki sem jo obiskovala, kar zahtevna. Lucien: Te ž ko se mi je bilo navaditi na nov sistem, novo okolje in nove ljudi. Si se kaj spremenil/a od 1. do 4. letnika? Rozalija: Da, veliko sem se nau č ila, razvila svoj naravoslovni tip, postala sem bolj natan č na. Kar se ti č e razreda - nisem pridobila nobenega tesnega prijatelja, saj se je razred skozi vsa š tiri leta spreminjal. Lucien: Postal sem bolj socialen in odgovoren, na š el sem si slu ž bo. Kako poteka tvoj obi č ajni š olski dan? Rozalija: Stanujem v dija š kem domu, kjer imamo u č ne ure od 16-ih do 18-ih. V tem č asu obi č ajno naredim vse naloge in na hitro preletim snov, ki smo jo jemali tisti dan. Kak š en teden pred testom pa se za č nem u č iti bolj intenzivno. Do sedaj sem bila vedno odli č na, priporo č am sprotno delo. Seveda je za uspeh klju č nega pomena tudi poslu š anje pri pouku. Lucien: Se zbudim, kolesarim v š olo, grem na pouk. Potem poslu š am in si zapisujem vse, kar profesor razlaga. Po kon č anem pouku grem domov in kasneje v slu ž bo. Si kdaj ob ž aloval/a, da si pri š el/a na Gimnazijo Antona A š kerca? Rozalija: Ne, nikoli, saj so si vse gimnazije podobne. Kon č ni cilj je povsod isti, na tej š oli so dobri profesorji. Lucien: Zakaj bi? Na drugih š olah ni ni č druga č e, kar se ti č e u č nega na č rta. Si imel/a kje te ž ave z ocenami? Rozalija: Pri vsakem profesorju mora š poznati sistem, kaj ž eli sli š ati in č esa ne. Moram priznati, da mi je š e najve č te ž av delalo dru ž boslovje, ker me res ne zanima. Lucien: Ne, na č eloma nikjer nisem imel te ž av z ocenami. Najve č problemov sem imel z u č enjem.

36

Se ti zdi, da je na Gimnaziji Antona A š kerca dovolj ob š olskih dejavnosti? Rozalija: Da, ravno prav jih je. Š e posebej mi je bila v š e č gledali š ka predstava Domna Vali č a v SiTi Teatru. Lucien: Zdi se mi, da je teh ob š olskih dejavnosti preve č , saj smo skoraj vsak mesec imeli eno ob š olsko dejavnost. Ima š kak š en hobi? Rozalija: Da, ž e 9 let igram harmoniko. Ve č inoma jo igram doma, kdaj pa jo prinesem tudi v Ljubljano, ko je treba nastopati v š oli ali dija š kem domu. Sem tudi v pevskem zboru v dija š kem domu. Vaje imamo 2-krat tedensko in nastopamo tudi do 3-krat letno. Lucien: Zelo rad pi š em zgodbe, igram pa tudi video igrice. Katera dva predmeta si si izbral/a za maturo in zakaj ravno ta dva? Rozalija: Izbrala sem si kemijo in fiziko. Zanimam se za naravoslovje, š tudij pa ž elim nadaljevati na strojni fakulteti. Od nekdaj so me zanimali stroji, delovanje motorja itd. Lucien: Izbral sem si biologijo, ker me zanima č love š ka anatomija in je povezana z mojo slu ž bo. Za drugi maturitetni predmet sem izbiral med zgodovino in psihologijo. Odlo č il sem se za zgodovino, ker mi je bolj pri srcu. Te matura zelo skrbi? Rozalija: Ne, ne skrbi me, ker vem, da sem pridobila potrebno znanje za maturo, in tudi za to č ke me ne skrbi, ker sem odli č na. Lucien: Strah pred neznanim. Ve š , kako bo izgledala matura (ustna in pisna), ampak ne ve š , kak š en bo rezultat. In za konec: ima š nasvet za u č ence prvega letnika? Rozalija: Od za č etka trdo delaj in bo š na koncu nagrajen. Lucien: Delaj nalogo sproti, da se ti ne bo treba kasneje vse naenkrat u č iti, ne odla š aj z u č enjem. Jan Viharev, 1. b

37

Hana Kopa č , 3. a

38

Ma š a Š en, 1. a Izvedeli smo, da se Ma š a ukvarja z baletom. Na na š o š olo je v preteklosti hodilo kar nekaj baletnikov. Kdaj si za č ela z baletom in zakaj?

Z baletom sem za č ela sredi tretjega razreda osnovne š ole. Moja najbolj š a prijateljica se je z baletom ž e dlje č asa ukvarjala, tako da me je navdihnila, da sem tudi jaz poskusila. Kaj ti je pri baletu najbolj v š e č ?

V š e č sta mi predvsem natan č nost in esteti č nost. V š e č mi je, kako pri vsakem baletnem gibu zares za č utim, kako se posamezen del telesa razteguje. Poleg tega me balet sprosti in tako dam vsakodnevni stres najla ž je na stran. Ko ple š em, najla ž je razmislim o pomembnih odlo č itvah, ki jih moram sprejeti, in s plesom najla ž je izrazim svoja č ustva. Ples brez č ustev in predanosti ni kvaliteten. Skozi balet se poka ž eta moja ne ž nost in hkrati moja predrznost. Ali si kdaj razmi š ljala o kak š ni drugi zvrsti plesa? Č e sem res iskrena … ne. Balet je od tretjega razreda moja edina “ljubezen” in zavedam se, da brez njega ne bi mogla ž iveti. Predstavlja mi veselje, brezskrbnost, sre č o. Ali si se kdaj udele ž ila kak š nih avdicij ali tekmovanj? Da. Pred dvema letoma sem se skupaj s svojo baletno ekipo udele ž ila baletne revije, prav tako pa sem se lani preizkusila na KGBL. Zakaj si se odlo č ila udele ž iti avdicije na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana? KGBL mi ž e od nekdaj predstavlja najve č jo ž eljo. Na to baletno š olo je izjemno te ž ko priti in jaz, priznam, sem se premalo pripravljala na avdicijo. Bilo je zelo zahtevno in v tistem č asu zame prestresno. Telo sem preve č obremenjevala in takoj sem vedela, da nimam mo ž nosti priti na

39

Konservatorij. Nisem bila razo č arana, saj se vse zgodi z razlogom, je pa bila zelo lepa izku š nja, ki bi jo z veseljem ponovila. Kak š ni so tvoji cilji za prihodnost? Ali razmi š lja š o baletu kot profesionalnem poklicu? Moja plesna š ola ni velika, zato z njo v baletu ne morem uspeti. Imam kon č ano ni ž jo baletno š olo, a za baletni poklic bi morala kon č ati š e srednjo in vi š jo baletno š olo, ki pa ju opravi š na KGBL. Nimam na č rtov za prihodnost, ker posku š am ž iveti v sedanjosti. Kakor bo ž ivljenje prineslo, tako bo.

Vir: net

40

Kaja Siard, 1. a

Kaja prebere ogromno knjig. Pokukali smo v njen svet knjige. Kaj najraje bere š ? Najraje berem fantazijske knjige, saj imam rada domi š ljijski svet. Tak š ne knjige vzdramijo mojo domi š ljijo in ob njih dobivam ideje za zgodbe, ki bi jih lahko napisala sama. Ko sem bila mlaj š a, sem raje brala ž ivljenjske zgodbe, ki pa jih zdaj berem le š e redko. Eden izmed razlogov za to je, da ima š v zgodbah iz realnega ž ivljenja vedno neko o č itno sporo č ilo, ki ti je dano pred nos (je, kakr š no je, in si ga sama te ž ko predstavljam po svoje), v fantazijskih zgodbah pa so sporo č ila bolj skrita, lahko si jih prireja š po svoje in se me zato tudi bolj dotaknejo. Veliko ljudi pravi, da se iz fantazijskih knjig ni č esar

ne nau č i š in da nimajo sporo č ila, jaz pa mislim, da ima vsaka zgodba sporo č ilo, samo da ga mora š najti. Zagotovo pa sem se iz fantazijskih knjig nau č ila veliko ve č , kot sem se kadarkoli iz ž ivljenjskih.

Vir: net

41

Katera knjiga, ki si jo prebrala, je imela najve č strani? Najdebelej š a knjiga, ki sem jo prebrala, je bila Ples z zmaji iz zbirke Pesem ledu in ognja (Igra prestolov), ki ima 1150 strani. Debelej š a je knjiga, raj š i jo berem, saj mi to pomeni izziv in je v njej š e ve č zapletov, zato je tudi bolj napeta. Katera je tvoja najljub š a knjiga?. Na to bi te ž ko odgovorila, saj imam ve č ljubih knjig. Verjetno so mi najljub š e zbirke knjig pisatelja Ricka Riordana, kot so Percy Jackson in Olimpijci, Heroes of Olympus, Magnus Chase and gods of Asgard, Kane Chronicles in Trials of Apollo (do zdaj so prevedene samo nekatere). Vsaka zbirka je povezana z mitologijo (gr š ko, rimsko, egip č ansko, nordijsko). Zgodbe se dogajajo v sedanjosti, ampak imajo vseeno vklju č ene š tevilne stare bogove, vse se vrti okoli njihovih otrok - polbogov (in polljudi). V teh knjigah sem na š la ogromno sporo č il, ki so mi pomagala, da sem v nekaterih pogledih za č ela druga č e gledati na svet, č eprav sem se morala bolj poglobiti v zgodbo, da sem jih na š la, ampak ravno v tem je bistvo. Ali si kdaj prebrala knjigo, ki ti ni bila v š e č , č eprav si si jo izbrala sama? Ne. Kak š no tako sem ž e za č ela brati, vendar je potem nisem prebrala do konca. Berem samo knjige, s katerimi sem "obsedena", za vse ostale je š koda č asa. Mislim, da je ž ivljenje na splo š no prekratko, da bi se ljudje v svojem prostem č asu ukvarjali s stvarmi, ki nam niso v š e č .

Vir: net

42

Moja Samara

53° 27′ 0″ N, 50° 27′ 0″ E Samara je mesto v Rusiji, ob reki Volgi. Od Moskve je oddaljena okoli 1000 kilometrov. Samara je eno izmed 15 ve č jih mest v Rusiji (9. po velikosti). Š teje pribli ž no 1.500.000 ljudi. Ime je dobila po reki Samari. Ime reke Samare izvira iz indoiran šč ine, ki so jo govorili pred 2000 leti, in verjetno pomeni poletna voda. Od 1935 do 1991 so Samaro imenovali Kuybyshev. To ime je dobila po Valerianu Kuybyshevu.

43

Zgodovina Samare se za č ne v 14. stoletju. V 16. stoletju je bila Samara samo trdnjava. Rast prebivalstva se za č ne na za č etku 20. stoletja zaradi industrializacije. Med 2. svetovno vojno je bila alternativno glavno mesto v Rusiji, zato je bil v njej zgrajen bunker za Josipa Stalina, a ni bil nikoli uporabljen. V Samari je bila zgrajena prva raketa, ki je s č lovekom potovala do orbite, Vostok. Jurij Gagarin, prvi č lovek, ki je potoval v vesolje, je po potovanju po č ival v Samari. Zdaj je Samara eden izmed pomembnej š ih industrijskih centrov Rusije. V Samari je veliko muzejev in gledali šč . Ker je imela pomembno vlogo v razvoju aeroindustrije, je obvezno obiskati vesoljski muzej. Samarski zgodovinski muzej, ki je imenovan po Pyotru Alabinu, je eden izmed starej š ih muzejev ob Volgi, ustanovljen leta 1886. Eden bolj znanih javnih dogodkov v Samari je Grushinsky festival, ki se je za č el 1968 leta. To je festival kantavtorjev ali po angle š ko »bard festival«. Mnoge ljudi ta zvrst glasbe spominja na ameri š ko country glasbo. Selitev v Slovenijo

Rusijo sem zapustila pred dvema letoma in se preselila v Slovenijo, v Ljubljano. Preselila sem se, ker so moji star š i ž eleli, da bi imela bolj š e ž ivljenje - bolj š e izobra ž evanje in la ž ji dostop do drugih dr ž av v Evropi. Najte ž ja stvar po selitvi je bil jezik. Ko sem pri š la v Slovenijo, nisem govorila slovensko. Tukaj je tudi druga č en sistem izobra ž evanja. V Rusiji traja š olanje 11 let, zadnji dve leti bi lahko

primerjali s slovensko gimnazijo. Druga č en je sistem ocenjevanja. Skoraj nimamo ocene 1, ocena 2 je kot 3 v Rusiji. V Rusiji imamo č rno-belo uniformo, ki je obvezna. Sama uniforme nisem marala, ker mislim, da mladi lahko oble č ejo, kar ž elijo. Te ž ko je bilo spremeniti okolje, š olo in zapustiti prijatelje. Sre č na sem, ko pridejo moji babici in dedek. V š e č mi je, da ima Slovenija toplej š o klimo; zima tukaj se č uti kot pomlad v Rusiji. Milena Petrenko, 3. a

44

D ž ejla Dizdarevi ć , 1. b D ž ejla prihaja iz Bosne. Rodila se je v Biha ć u. Osnovno š olo je kon č ala v mestu, ki se imenuje Bu ž im, sedaj pa obiskuje 1. b na Gimnaziji Antona A š kerca. Ima š tiri brate in sestro. V Sloveniji ž ivi z o č etom in starej š im bratom. Sem se je preselila, ker so v Bosni slab š e razmere za izobra ž evanje in ni ž ja stopnja zaposlenosti. Prav tako ni zagotovila za dobre ž ivljenjske pogoje. Ker je D ž ejla v Slovenijo pri š la š ele v za č etku š olskega leta 2019, š e ne zna prav dobro slovensko. Od prvega razreda je odli č njakinja. Njen najljub š i predmet je matematika, rada pa pi š e tudi zgodbe. V Bosni je na tekmovanju v pisanju zgodb v bosanskem jeziku dvakrat osvojila 4. mesto. Na ob č inskem tekmovanju v bosan šč ini je dvakrat dosegla 3. mesto. D ž ejlini hobiji so branje, pisanje in ro č ne spretnosti. Rada gleda tur š ke serije, zato precej dobro govori tur š ko.

D ž ejla pogosto obi šč e svojo domovino, skoraj vsak vikend. Odra šč ala je v lepem dru ž inskem okolju, iz č esar se je nau č ila, da je pot ž ivljenja pot ljubezni. Ž eli si odrasti v uspe š no in samostojno ž ensko. Verjame, da bo v Sloveniji dosegla svoje cilje. Dina Ivan č i č , 1. b

45

Pogovor s Sofijo Kirosko, 1. b Kdaj si se preselila iz Makedonije v Slovenijo in zakaj?

Preselila sem se letos avgusta, ker sta mati in o č im dobila slu ž bo v Sloveniji. Ko sem izvedela, da se bomo preselili, mi je bilo zelo hudo, ker sem v Makedoniji pustila vso dru ž ino in prijatelje. Z o č etom se sli š iva preko vibra, skoraj vsak dan, takrat mu povem vse, kar se dogaja v Sloveniji. Z Evgenijo, to je moja najbolj š a prijateljica, se sli š iva dvakrat tedensko, stike imam tudi z babico in dedkom. Tako mi je la ž je prebroditi krizo v Sloveniji. Kaj ti je v š e č v Ljubljani? Najbolj mi je v š e č center mesta zaradi veliko dobrih kavarn in sla šč i č arn, predvsem mi je v š e č kavarna Cacao. Ima zelo dobre sladice. Ali je sloven šč ina te ž ak jezik; ali zna š š e kak š en drug jezik? Sloven šč ina je zame te ž ak jezik, predvsem mi te ž ave dela dvojina. Poleg sloven šč ine znam š e makedonsko, nem š ko, angle š ko in hrva š ko. Zakaj si se odlo č ila za gimnazijo? Najprej sem se vpisala na kemijsko š olo, a je bila prete ž ka. Najve č te ž av sem imela pri matematiki, zato sem se odlo č ila, da se prepi š em na gimnazijo. Ali ž e ve š , kaj bo š po poklicu? Najbolj si ž elim postati policistka, ker je tudi moj stric policist in mi pripoveduje o zanimivih dogodkih. V Sloveniji imamo druga č ne navade in obi č aje. Kje ti je bolj v š e č ? Bolj mi je v š e č v Makedoniji, ker imam tam veliko sorodnikov in prijateljev. Tudi navade imamo druga č ne, predvsem hrana mi je v Makedoniji bolj v š e č . V Makedoniji smo ve č hodili v cerkev. Imamo velike praznike, festivale in zelo je razvita folklora.

46

Kaj najraje je š ? Obo ž ujem pe č ene polnjene paprike, poleg paprike obo ž ujem tudi lazanjo, razli č ne solate in torto lava iz Cacaoa. Kak š na se ti zdi hrana v Sloveniji? Hrana v Sloveniji ima zame druga č en okus, saj nima toliko za č imb. Najbolj mi je v š e č ri ž ota, saj je v Makedoniji nismo poznali. V Makedoniji nikoli nisem jedla ri ž a. Kaj po č ne š v prostem č asu? V prostem č asu se ukvarjam s folkloro. Folkloro obiskujem v Č rnu č ah ob nedeljah od 18.00 do 19.30. Moja folklorna skupina se imenuje Marionka. S folkloro se ukvarjam en mesec in mi je res zelo v š e č .

Vir: net

Kak š na glasba ti je v š e č ? Poslu š am makedonsko (To š e Proeski, najbolj mi je v š e č pesem Igra brez granice), srbsko (Jelena Toma š evi ć , pesem Oreo) in angle š ko glasbo (Ed Sheeran, pesem Photograph). Ali si ž e sklenila trdnej š e prijateljstvo? Zaenkrat se š e spoznavam in sklepam nova prijateljstva. Upam, da bom kmalu spoznala prave prijatelje.

47

Ajda Kri ž aj, 2. b

48

Intervju z Vesno Mlakar, na š o biv š o dijakinjo Nam poveste kaj o sebi?

Sem Vesna Mlakar, stara sem š estindvajset let in letos sem zaklju č ila magisterij na Filozofski fakulteti – smer Primerjalna knji ž evnost in literarna teorija. Š tudij sem zaklju č ila letos, 26. 9. 2019. Zadnje leto sem tudi redno zaposlena v Mladinski knjigi, natan č neje v Konzorciju na otro š kem leposlovju. Zaposlitev sem za č ela iskati ž e v č asu š tudija. Preko š tudenta sem za č ela delati v č asu prvega absolventa – to je prosto leto, ki je namenjeno

pisanju diplomske ali magistrske naloge. Preden so me v Mladinski knjigi redno zaposlili, sem dobri dve leti delala pri njih kot š tudenta. V tem č asu sem pokazala, da sem sposobna in zanesljiva oseba. V prostem č asu pojem v zboru, igram v dramski skupini KUD Jevnica, veliko berem in pi š em pesmi. Zakaj ste se odlo č ili za Gimnazijo Antona A š kerca? Za Gimnazijo Antona A š kerca sem se odlo č ila predvsem iz prakti č nih razlogov, saj je v bli ž ini gimnazije zaposlena moja mami, tako da sva se skupaj vozili. Poleg tega je isto gimnazijo obiskovala tudi moja starej š a sestra, ki je bila s š olanjem na tej gimnaziji zadovoljna. Ali ste kdaj ob ž alovali to odlo č itev? Nikoli. Moja izku š nja je zelo pozitivna. Č eprav sem imela te ž ave z naravoslovnimi predmeti, sem vseeno zelo vesela, da sem se odlo č ila za Gimnazijo Antona A š kerca, saj so na tej š oli dolo č eni profesorji prepoznali moj potencial in mi ga pomagali razvijati. Zaradi tega sem tudi manj ljube predmete spravila na dvojko.

49