12 Z reakcijami v trajnostni svet kemije 2024

SVETLEČE ROKAVICE

Haja Toman, Nina Dular in Ela Dolić Mentorica: Simona Ruf Osnovna šola Škofljica

Povzetek Ob vsem onesnaževanju z lučmi nas je zanimalo , kakšen je bil svet pred elektriko. Pritegnile so nas živali, ki same ustvarjajo svetlobo – bioluminiscenca. Zanimalo nas je, kako poteka kemiluminiscenca, zato smo naredili poskus z glow stickom in opazovali svetlost v topli in mrzli vodi ter pod vplivom detergenta, ki smo ga odprli in raziskali tekočine.

Posnetek poskusa https://youtu.be/A7vDnw27KaM

Teoretske osnove Kadar umetna svetloba (svetloba, ki je posledica človekove dejavnosti) vpliva na delovanje živih bitij, govorimo o svetlobnem onesnaženju . Svetlobno onesnaženje je emisija svetlobe umetnih virov, ki lahko povzroča za človeka motečo osvetljenost, zaradi bleščanja ogroža varnost v prometu, zaradi sevanja proti nebu pa vnaša motnje v selitvene poti ptic ter nočno življenje žuželk in drugih živali. Kemiluminiscenca je kemična reakcija , pri kateri seva svetloba. V kemičnih svetilkah, dostopnih v trgovini, poteče kemiluminiscenca z mešanjem dveh tekočin. To sta Difenil oksalat in vodikov peroksid ter barvilo, ki določi barvo svetlobe. Ob lomljenju krhke steklene ampule se tekočini zmešata. Sproščena energija pa vzbudi barvilo, ki pri prehodu odda foton določene valovne dolžine. Vodikov peroksid: 2 atoma kisika in 2 atoma vodika (H 2 O 2 ). Je najenostavnejši peroksid, zaradi varnosti je običajno dostopen v vodenih raztopinah z različno koncentracijo. Vodikov peroksid je koncentriran oksidant in se uporablja kot pogonsko sredstvo. Je zelo svetlo modre barve, v raztopinah pa je brezbarven. Detergent: se kemično opredeli kot amonijeve dolge verige karboksilnih kislin. So družina spojin, ki so vodotopna čistilna sredstva, podobna milu. Detergent ima lastnost čišče nja v razredčenih raztopinah. Brownovo gibanje delcev: d elci z energijo se gibljejo neurejeno in naključno. Zadevajo se med seboj ali v stene posode. T o naključno gibanje delcev imenujemo Brownovo gibanje. Hitrost premikanje delcev je odvisna od agregatnega stanja in temperature snovi. V trdnem stanju se delci ne premikajo, v plinastem pa se premikajo najhitreje. Pri višji temperaturi se delci gibljejo hitreje, če snov ohlajamo , pa se delci premikajo počasneje.

171