12 Z reakcijami v trajnostni svet kemije 2024

Taninov ne vsebuje le hrastovo lubje. Ekstrahiramo jih lahko tudi iz pravega črnega čaja, divjega kostanja ali hrastovih šišk, če jih najdemo in naberemo dovolj. Raztopina taninov, ki jo dobimo s prekuhavanjem hrastovega lubja, je temno rjave barve. Čista galna kislina je bel kristalni prah. Gre za bioaktivno molekulo, saj deluje antioksidativno, protivnetno, antikancerogeno in protimikrobno (Krznar, 2010). Uporablja se v farmaciji, kozmetiki in kot prehranski dodatek ter velja za varen aditiv. Ko čisto gal no kislino raztopimo v vodi, dobimo bistro prozorno raztopino. Raztopina čiste galne kisline daje z raztopino feriklorida črno oborino, raztopina taninov iz hrastovega lubja pa daje z raztopino feriklorida rjavo- črno oborino. Namesto železovega triklorida lahko za pripravo črnila uporabimo tudi zeleno galico (FeSO 4 ∙ 7H 2 O); v 150 mL vode raztopimo 0,4 g FeSO 4 ∙ 7H 2 O. 3 mL tako pripravljene raztopine damo v 100 mL raztopine galne kisline. Ferosulfat oksidira v ferisulfat (Fe 2+ → Fe 3+ ), ki z galno kislino tvori črno oborino ferigalat (Prezelj, 1965). Mi smo se odločili za železov triklorid, ker ne vsebuje Fe 2+ ionov, zato je tako črnilo do papirja manj agresivno. Če želimo, da se črnilo hitreje suši in manj razliva, mu za povečanje viskoznosti lahko dodamo arabski gumi. Ta se pridobiva iz strjenega drevesnega soka mimozovk in je popolnoma naravna sestavina. Tvorijo ga polisaharidi, glavni komponenti sta glukuronska in galakturonska kislina. Namesto arabskega gumija lahko uporabimo tudi ksantan gumi, ki ima veliko večjo sposobnost zgoščevanja, zato ga dodamo bistveno manj kot arabskega gumija, je tudi nekoliko bolj lepljiv. Ko smo poskusili črnilo zgostiti s ksantan gumijem, smo najboljši rezultat dosegli z dodatkom 0,3 g ksantan gumija na 100 mL raztopine ferigalata ali feritanata.

Slikovni prikaz poskusa Slika 1

Kemijska struktura galne kisline

Krznar, D. (2010). Protimikrobno delovanje enostavnih fenolnih spojin ter ekstraktov rožmarina in žajblja na različne vrste bakterij. https://repozitorij.uni lj.si/Dokument.php?id=133504&lang=slv

164