12 Z reakcijami v trajnostni svet kemije 2024

SKRIVNOSTNI BACHOV ROKOPIS

Ella Tomšič, Katja Abram in Kyra Markovič Hvala Mentorica: Darja Gašperšič Osnovna šola Šmihel

Povzetek V poskusu smo izdelali značilno rjavo železovo taninsko črnilo ( iron gal ink – IGI ), ki ga običajno povezujemo z mehko starano estetiko zgodovinskih dokumentov. To je najpomembnejše črnilo za pisanje in risanje v zahodni kulturi, ki se je pojavi lo v prvih stoletjih našega štetja in bilo v uporabi vse do 20. stoletja (Garside in Miller, 2021).

Posnetek poskusa https://video.arnes.si/watch/djx54mdsl8q5

Teoretske osnove V zgodovinskih zbirkah Britanske knjižnice je mogoče najti več tisoč primerov uporabe železovega galnega črnila na pergamentu in papirju. Z njim so zapisani Lindisfarnski evangeliji, Magna Carta, rokopisi Henrika VIII, pa tudi zapisi glasbenih partitur (Garside in Miller, 2021). Knjižnica je vse omenjene rokopise pokazala javnosti na razstavi Elizabeth and Mary: Royal Cousins, Rival Queens , med 8. 10. 2021 in 8. 2. 2022. Galna kislina je trihidroksibenzojska kislina (Slika 1). Prisotna je v žolču, čajnih listih, hrastovem lubju, klinčkih, evkaliptusu in lanenih semenih. Galna kislina je sestavina taninov, ki jih najdemo v rastlinah, kjer se njihova koncentracija spreminja tako v letnih časih kot v urah dneva, njihova glavna naloga pa je, da rastlino bran ijo pred žuželkami in drugimi škodljivci. Galna kislina je pomembna tudi v medicini pri zdravljenju kožnih izpuščajev, hemoroidov in želodčnih motenj, novejše raziskave pa kažejo na to, da zmanjšuje markerje osteoartritisa v hrustančnih celicah (Abusharkh idr., 2021). Galna kislina z železovimi spojinami tvori temno obarvane oborine, kar omogoča izdelavo črnila. Našo pozornost je pritegnil podatek, da je z njim svoje partiture pisal Johann Sebastian Bach. Britanska knjižnica hrani dva njegova rokopisa – Preludij v C-duru iz druge knjige Dobro uglašenega klavirja (Slika 2) in kantato Wo soll ich fliehen hin. Oba sta napisana z gostim temno rjavim črnilom na rjavem papirju. Slabost tega črnila je, da lahko poškoduje papir, na katerem je uporabljeno. Možnost povzročitve škode je že leta 1765 opisal angleški kemik William Lewis v Razpravi o stabilnosti IGI, tudi Vatikanska knjižnica je pred več kot 100 leti opozorila na bližajoče se uničenje številnih dragocenih rokopisov. Črnilo je kljub temu ostalo priljublje no zaradi vzdržljivosti in obstojnosti (dobro se oprime podlage, v primerjavi z ogljikovimi črnil i je obstojno na drgnjenje in pranje). Za nameček ga je enostavno in poceni izdelati.

162