11 Z reakcijami v mavrični svet kemije

VPLIV ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA

Patricija Poljanšek, Timeja Starovasnik Mentorica: Andreja Hrovat O Š Šmartno v Tuhinju

Povzetek Žveplov dioksid je spojina s formulo SO 2 . Je strupen, brezbarven plin. Nastaja pri zgorevanju žveplovih spojin. Ima ve lik vpliv na okolje. S postopnim reagiranjem s kisikom iz zraka in z vodo nastane žveplova kislina. Ta povzroča kisel dež. S poskusom smo dokazali prisotnost žveplovega dioksida in žveplove kisline.

Posnetek poskusa https://youtu.be/yn6S_dIokSw

Teoretske osnove Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo emisije žveplovega dioksida in dušikovih oksidov v zrak. Ti plini se raztapljajo v deževnici in jo naredijo kislo. Kisli dež ima pH nižji od 5,6 . Torej ve mo, da žveplova kislina škoduje naravi in našemu zdravju, saj vsebuje škodljive snovi. Po navadi so to izpušni plini iz avtov in prevoznih sredstev, plini iz tovarniških dimnikov in podobno. Še posebej veliko žvepla vsebuje premog in ob njegovem izgorevanj u nastaja veliko izpušnih plinov, torej žveplov dioksid. Ko reagira s kisikom , nastane žveplov trioksid , potem pa po reagiranju z vodo nastane žveplova kislina. Veter vodne kapljice raznaša po zraku in kisel dež lahko pada na območja daleč stran od nastanka onesnaženja ter s svojimi padavinami ogroža okolje in zdravje prebivalcev. Drugače sta žveplo in tudi žveplova kislina potrebna za rastline, vendar v zmernih količinah, če je kisline preveč , ima lahko hude posledice za rastline in ostala živa bitja. Kisli dež onemogoča uspevanje dreves oziroma jih popolnoma uniči, tako da drevo usahne. , saj kislina reagira s hranljivimi snovmi drevesa, npr. s kalcijem. Uničuje ribe v jezerih in rekah, saj postane voda kisla. Kislina vsebuje tudi strupene kovine, ki so bil e najprej v skalah. Predvsem aluminij, ki ribam onemogoča dihanje. Rastline in alge v jezerih tudi izginjajo zaradi povišane kislosti vode. Manj škode je na zgradbah in čeprav je to presenetljivo, so vplivi kislega dežja na drevesih zasenčili vplive na lju deh. Cvetni listi spremenijo svojo barvo, ker te snovi vplivajo na pigmente v cvetu. Na takšen način se cvetlice prilagodijo in zaščitijo, zato tega ni potrebno preprečevati. Če pa to storimo, lahko uporabimo bazična škropiva ali gnojila. Na drevesih tudi apno.

Potrebščine

Kemikalije:

Inventar:

večja čaša (500 mL)

– – –

2 manjši čaši

žveplo

–

pH lističi, moder lakmusov papir

267