11 Z reakcijami v mavrični svet kemije

PENEČA GOSENICA

Jure Širnik, Jana Hranjec in Eva Poročnik Mentorica: Mojca Dajčman OŠ Šentjanž pri Dravogradu

Povzetek Pri poskusu, ki smo ga poimenovali peneča g osenica, lahko opazujemo razpad vodikovega peroksida in nastanek barvne pene. To nas je pritegnilo, da smo ga izvedli še sami.

Posnetek poskusa https://youtu.be/ET5yuq8kySI?si=e-7kkP3PB6QGOr0O

Teoretske osnove Naš poskus je primer eksotermne kemijske reakcije, saj se energija sprosti v obliki toplote. Vodikov peroksid je anorganska kemijska spojina. Je najenostavnejši peroksid; spojina z eno vezjo med kisikovima atomoma. Čista spojina je modrikasta tekočina z malo večjo viskoznostjo od vode. Zaradi varnosti je običajno dostopen v vodnih raztopinah z različnimi koncentracijami. Koncentriran vodikov peroksid je močan oksidant in se uporablja kot pogonsko sredstvo v raketarstvu. Voda je prav tako anorganska spojina. Je brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa ter je glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za življenje, čeprav nima niti kalorij nit i organskih hranil. Kvas je organska snov. Sestavljena je iz ene ali več gliv kvasovk. Poznamo naravni kvas, ki se v pekarstvu uporablja za pripravo testa. Takšen kvas smo uporabili tudi pri poskusu. Poznamo še pivov kvas, ki se je včasih pridobival iz use dlin, tretja vrsta kvasa pa je industrijski kvas. Pridobiva se iz zmesi melase, fosfatov in kislin. Detergent je mešanica površinsko aktivnih snovi. Spada v družino spojin, ki so podobne milu. Poznamo različne vrste detergentov. Je bazična snov, ki po nava di vsebuje natrijev hidroksid (NaOH). Uporabljamo ga v vsakdanjem življenju za pomivanje posode.

207