11 Z reakcijami v mavrični svet kemije

Razlaga poskusa Metanol gori z nesvetečim, modrikastim plamenom. Pri tem nastaneta ogljikov dioksid in voda. 2CH 3 OH(aq) + 3O 2 (g) → 2CO 2 (g) + 4H 2 O(g) Slabo viden plamen metanola je dobra izbira vnetljivega sredstva, da lahko bolje opazujemo barvo plamena z izbranimi solmi alkalijskih, zemeljskoalkalijskih kovin in borovo kislino. V našem poskusu smo izrabili natrij, ki je plamen obarval oranžno, stroncij, ki je plamen obarval rdeče vijolično , in bor, ki je plamen obarval zeleno (slika 2). Osnova plamenskih reakcij, ki smo jih tukaj izkoriščali, je vzbujanje atomov. Pri segrevanju atomi ali ioni absorbirajo energijo in pri tem preidejo iz osnovnega v višje energetsko stanje. Ker pa v višjem energetskem stanju atomi oziroma ioni ne morejo biti dalj časa, se hitro vrnejo v svoje osnovno stanje, pri čem er pa oddajajo fotone svetlobe značilne valovne dolžine (Založnik 2013). To je cenovno ugodna in zanesljiva metoda za ugotavljanje prisotnosti kovinskih soli v različnih snoveh. Ne glede na to pa danes uporabljajo bolj fotomere za te namene. Kljub temu pa se princip plamenskih reakcij še vedno s pridom uporablja na področju pirotehnike, saj dodajajo soli teh kovin pogonskim in eksplozivnim gorivom v ognjemetih, da dobi ognjemet svojo znač ilno barvo. Drugo dejstvo, ki smo ga prikazali, je nastanek ognjenega vrtinca. Ta nastane zaradi konvekcije, ki je proces prenosa toplote skozi gibanje vročega zraka. Pri tem poskusu začetni plamen segreje zrak, zaradi česar se ta dvigne in ustvari vzpenjajoči zračni tok. Ker se okrogla mreža z ognjem hitro zavrti, to gibanje prenese vrtenje na dvigajoči se vroči zrak. To vrtenje pa ustvari vrtinec, podobno kot se v naravi oblikujejo tornadi. Pri tem ta vrtinec iz okolice potegne še več kisika, kar dodatno napaja ogenj in ga ohranja (Lallanilla 2014).

197