11 Z reakcijami v mavrični svet kemije

MODRI VITRIOL

Lara Horvat, Jakob Kristan, Tai Knafelc Mentorica: Anja Kotar O Š Pivka

Povzetek Pri poskusu Modri vitriol rokujemo z bakrovim sulfatom pentahidratom, ki je znan pod imenom modra galica. Modra galica vsebuje bakrove ione, ki se zaradi svojega emisijskega spektra pri gorenju zeleno obarvajo. Modra galica različno reagira v kislem oziroma bazičnem mediju, pri vsakem pa ima tipično obarvanje.

Posnetek poskusa https://www.youtube.com/watch?v=GR9ay3rRmRw

Teoretske osnove Vsa snov je sestavljena iz atomov. Atomi imajo jedro, ki je obdano z elektroni. Tisti, ki se gibljejo okoli jedra, imajo določeno količino energije. V prvi lupini imajo elektroni najmanjšo energijo, dlje kot so elektroni od jedr a, večjo energijo imajo. To energijo imenujemo energijski nivoji (Glažar idr., 2021). Energijski nivoji ali spektri nastanejo, ko elektroni iz osnovnega energetskega stanja preidejo na višji energ ijski nivo. Pri tem se vračajo in oddajajo energijo v obliki svetlobe ali barve (Vončina, 2006). Baker največkrat nastopa v dveh oksidacijskih stanjih, in sicer kot Cu + in Cu 2+ (Nahtigal, 2018); ti ioni pa oddajajo zeleno obarvanje (Vončina, 2006). Pri eksperimentalnem delu uporabljamo bakrov sulfat pentahidrat, opredelimo ga tudi kot kristalohidrat, z drugo besedo pa mu rečemo modra galica. Z imenom galica so včasih imenovali nekatere soli, ki vsebujejo več molekul kristalne vode. Ime modra galica se je ohranilo za bakrov(II) sulfat pentahidrat (CuSO 4 x 5H 2 O), ki je kristalinična snov modre barve in nastane z reakcijo bakra in razredčene žveplove(VI) kisline (H 2 SO 4 ) ob prisotnosti oksidanta. Nastane lahko tudi z reakcijo med kovinskim bakrom in koncentrirano kislino. Modra galica je zaradi vsebnosti bakrovih ionov strupena in se uporablja kot dodatek za pripravo rastlinskih zaščitnih sredstev ter pri pripravi umetnih vlaken iz celuloze (Kemija v šoli in družbi, b. d.).

152