11 Z reakcijami v mavrični svet kemije

BAKROV CIKEL

Domen Stajnko, Ana Marija Bernard in David Zadravec Mentorica: Tamara Sakovič O Š Gornja Radgona

Povzetek Poskus predstavlja cikel bakrovih reakcij, kj er začnemo in končamo z isto snovjo, kovinskim bakrom. Kovinski baker zaporedoma obdelamo z dušikovo kislino, natrijevim hidroksidom, toploto in žveplovo kislino. Na koncu bakrove ione v bakrovem sulfatu s cinkom v prahu reduciramo v kovinski baker.

Posnetek poskusa

https://video.arnes.si/watch/bqc7vykfr4ky

Teoretske osnove Baker je prehodna kovina, ki jo običajno najdemo v naravi kemično vezano na različne druge elemente. Nekatere najpogosteje najdene oblike bakra so bakrovi sulfidi, kot je kovelin (CuS, ki se imenuje tudi bakrov sulfid ali bakrov(II) sulfid), halkozin (Cu 2 S, ki ga imenujemo tudi bakrov sulfid ali bakrov(I) sulfid) in halkopirit (CuFeS 2 ). Baker je dokaj mehka in voljna kovina z značilno svetlo oranžno rjavo barvo, ki se pogosto imenuje bakrena barva. Baker je odličen prevodnik toplote in elektrike ter se dobro meša z drugimi kovinami, tako sestavlja številne vrste zlitin, kot sta bron (baker, pomešan s kositrom) in medenina (bake r, pomešan s cinkom). Zlitine bakra so veliko trše in močnejše od kovinskega bakra. Baker na zraku ne oksidira zlahka in ima zelo nizko reaktivnost z razredčeno žveplovo kislino (H 2 SO 4 ) in klorovodikovo kislino (HCl) ter visoko reaktivnost z dušikovo kisli na (HNO 3 ). Dušikova kislina zlahka raztopi baker, pri čemer nastane bakrov(II) ion Cu 2+. Raztapljanje kovinskega bakra v dušikovi kislini je oksidativni proces (cbu The Copper Cycle – Compounds of Copper, b. d.).

Potrebščine

Kemikalije:

Inventar:

– duš ikova kislina (HNO 3 )

– – – – – – – – – – –

4 merilni valji (50 mL)

2 čaš i (150 mL) čaša (200 m L) čaša (50 m L)

– žveplova kislina (H 2 SO 4 )

naprava za filtriranje

stek lena palčka trinožno stojalo

gorilnik

– natrijev hidroksid (NaOH)

rdeč lakmusov papir

urno steklo

prijemalka za čaše

– destilirana voda – cink v prahu

14