11 Z reakcijami v mavrični svet kemije

Slika 4

Segrevanje mleka in kisa

Razlaga poskusa Prvi del poskusa ( š krobno lepilo)

Naravni škrob je bela snov, ki nastaja v rastlinah pri procesu fotosinteze. Je polisaharid, kar pomeni, da je sestavl jen iz dolgih verig iz glukoznih molekul. Ko smo ga začeli segrevati , so se škrobna zrna razkrajala , in ko smo opazili barvo, smo vedeli, da škrobnih zrn ni več, torej da so ostale le manjše molekule škroba. Ko smo dodali vodo , so jo polisaharidne molekule absorbirale. S tem ko smo to zmes sušili , smo jo pripravili do tega, da so gelirane molekule škroba postale malo lepljive. Na tej točki lahko škrobno pasto nanesemo na oba kosa materialov, ki ju želimo zlepiti. Iz lepila bo pri sušenju izhlapela odvečna voda, škrob pa se bo popolnoma strdil. Pri tem bo tvoril vezalne molekule, nekakšno mrežo, ki drži oba dela, ki j u želimo zalepiti skupaj , in ustvaril močan lepilni sloj. Drugi del poskusa (lepilo iz mleka) Lepilo iz mleka pripravimo iz proteina v mleku, imenovanega kazein. Ta koagulira (postopek strjevanja beljakovin zaradi temperature, kislin, elektrike itd. – delajo se grudice; koagulacija se uporablja v industriji mlečnih izdelkov, npr. skuta) , ko mu dodamo kislino (ocetno). Pri tem se pH mleka zmanjša , kar spremeni razmerje med kazeinom in drugimi molekulami. To povzroči, da kazein izgubi svojo obliko in se povezuje v grudice. Proces koagulacije lahko pospešimo s segrevanjem. To izboljša lepljivost, strukturo in zmanjšuje vsebnost vode (mleko ima pribl ižno 87 % vode). Nato to tekočino (sirotko) ločimo od grudic (skute) s filtrirnim papirjem. Kar ostane na papirju, je lepilo. Ko ga nanesemo na dela, ki jih lepimo, bo to med sušenjem ustvarilo lepilni sloj, ki drži materiale skupaj.

11