07 Z reakcijami v mavrični svet kemije 2019

Potrebščine

Kemikalije

Inventar

−

železo Fe (10 g)

−

čaša (200 mL)

−

dušikova kislina HNO 3 (10 mL)

−

čaša (50 mL)

−

čaša (25 mL)

−

merilni valj (100 mL)

−

4 erlenmajerice (200 mL)

−

voda H 2 O (150 mL)

−

kapalka

− amonijev hidroksid NH 4 OH (37 g, 42 mL)

−

2 urni stekelci

−

5 steklenih cevk, ukrivljene 90°

−

3 povezovalne gumijaste cevke

−

univerzalni indikator (3 g, 3 mL)

−

ravna steklena cevka

−

3 zamaški z dvema luknjama

−

zamašek z eno luknjo

Opis dela

1. Za uspešno izvedbo poskusa moramo imeti dobro narejeno aparaturo, ki bo tesnila strupene pline. Najprej smo svojo poskusili narediti iz bučk na stojalih. Ker je bil tlak med bučkami prevelik, sm o opazili, da so potrebne spremembe. Nato smo ugotovili , da je bolje, če cela aparatura stoji na eni višini, kjer ni tako izrazitih tlačnih razlik. Na pretok plinov skozi cevi vpliva tudi višina, na kateri plin izhaja iz ene povezovalne cevke v drugo. Nižje je, tem bolje je. Zaradi enotne višine, na katerih so bile posode postavljene, smo bučke zamenjal i za erlenmajerice, dolge steklene cevi smo ukrivili, da smo pospešil pretok plinov po aparaturi. 2. Pomembno je tudi, da izberemo pravo obliko in količino snovi. Železov prah ima na primer zelo veliko površino, kjer lahko steče reakcija. Že med 3 mL dušikove kisline in eno žličko železovega prahu je stekla tako močna reakcija, da je odneslo pokrovček z aparature. Zato sm o prah zamenjali za navadne žeblje, količino kisline sm o povečal na 10 mL , zredčil i pa smo jo še z 10 mL vode. 3. Ker nočemo nesreč, moramo poskrbeti tudi za varnost. V laboratoriju vedno nosimo zaščitno haljo, ob delu z nevarnimi snovmi pa tudi očala in rokavice. 4. Potem začnemo s pripravo aparature za poskus. V prvo erlenmajerico natresemo 10 g žebljev. V eni čaši si pripravimo približno 50 mL amonijevega hidroksida in pokrijemo z urnim steklom, v drugi čaši pa 200 mL vode. V drugo erlenmajerico nalijemo iz čaše 100 mL vode, dodamo 3 mL univerzalnega indikatorja in 1 mL amonijevega hidroksida. Amonijev hidroksid dodamo samo zaradi barve indikatorja, sicer v kemijskem procesu nima pomembne vloge. V tretjo erlenmajerico dodamo 1 mL amonijevega hidroksida. Tretja posoda deluje kot ekspanzijska komora, ki preprečuje nabiranj e prevelikih tlakov v aparaturi. V merilni valj nalijemo 40 mL vode. Dolijemo še 40 mL amonijevega hidroksida, vsebino valja pa vlijemo v četrto erlenmajerico. Merilni valj operemo in vanj nakapamo 10 mL dušikove kisline. Zredčimo jo z vodo v razmerju 1 : 1. Aparaturo pokrijemo s sistemom cevi in

107