06 Mehurcki 2018

ZAKAJ SE NA POSIPALNIKIH ZA MOKRO SOLJENJE CEST MAŠIJO TRANSPORTNE POTI? Sara Krneta Osolnik, Gaja Kreševič Cimperman

Mentorica: Violeta Stefanovik OŠ Franceta Bevka, Ljubljana

Povzetek S kemijskim poskusom, ki smo ga poimenovali Zakaj se na posipalnikih za mokro soljenje cest mašijo transportne poti?, želimo predstaviti primere ionskih reakcij, ki so vzrok za težave, s katerimi se ob snežnih razmerah soočajo izvajalci zimske službe. Poskus je sestavljen iz treh delov. V prvem delu bomo simulirali nastanek sadre, ki rada maši transportne poti na posipalnikih za mokro posipanje cest in povzroča nevšečnosti zimski službi. V drugem delu bomo ponazorili primer nepravilnega čiščenja posipalnikov s pralno sodo, zaradi česar lahko pride do nastanka oblog, ki zmanjšujejo učinkovitost posipalnikov. V tretjem delu pa bomo z reakcijo nevtralizacije predstavili primer laboratorijskega odstranjevanja teh oblog z ocetno kislino. Posnetek poskusa https://youtu.be/F9bQ6fT_0dk Teoretske osnove Preventivno posipanje vozišč s posipnimi sredstvi, ki preprečujejo nastanek poledice, je za varnost v cestnem prometu nujna. Če poledenelo cesto solimo, povzročimo taljenje ledu pri nižji temperaturi. Na slovenskih cestah se v ta namen najpogosteje uporablja natrijev klorid NaCl, ki je cenovno ugoden, a ekološko manj prijazen. Pri temperaturah pod ‒8 oC pa je priporočljivejše uporabljati magnezijev klorid MgCl₂ in kalcijev klorid CaCl₂, ki sta za okolje manj obremenilna, a učinkovitejša, saj se pri njunem raztapljanju sprošča toplota. Zaradi visoke cene in higroskopičnosti se uporabljata predvsem za pripravo raztopin, s katerimi navlažijo suhi natrijev klorid v posipalnikih za mokro soljenje.

Slika 1: Posipanje z vlažno soljo in polivanje vozišča s posipalnikom za tekočine (Vir: http://diplome.fov.uni-mb.si/uni/13012Gorse.pdf)

Problematična je tudi njuna čistost, saj zlasti tehnični magnezijev klorid pogosto vsebuje nečistoče v obliki sulfatnih ionov, kar je za uporabo pri posipavanju cestišč zelo neugodno. Sulfatni ioni namreč v prisotnosti že zelo majhne količine kalcijevih ionov in vlage tvorijo sadro (CaSO₄ × 2H₂O), ki se izloči v obliki pastozne oborine in zato rada zamaši transportne

95