06 Mehurcki 2018

AKCIJE I-REAKCIJ Dina Grabovac, Iza Korpar in Lina Šnajder Mentorici: Nataša Rizman Herga, Andreja Kolar Osnovna šola Ormož

Povzetek V prispevku z naslovom Akcije I-reakcij smo poskušale zajeti različne ionske reakcije, pri katerih nastajajo plini, barvne spremembe, oborine ipd., s spremljajočimi fizikalnimi spremembami in z lastnostmi snovi. V zgodbo smo vpletle tri ionske reakcije in jih med seboj povezale. Posnetek poskusa https://www.youtube.com/watch?v=wBJhdxDoKOY Teoretske osnove Ionske reakcije so reakcije, ki potekajo med ioni (največkrat v raztopini). Običajno so zelo hitre (Duden, 2004). Ionska reakcija lahko poteče med trdno snovjo in raztopino. So kemijske reakcije, ki potečejo med ioni, ki so prosto gibljivi (Wissiak Grm in Devetak, 2013). Pri ionskih reakcijah nastanejo plini, slabo ionizirane snovi in v vodi slabo topne snovi – oborine. Reakcijo, pri kateri iz dveh topnih soli dobimo netopno sol – oborino, imenujemo obarjanje (Ryan, 2000). Splošno obarjalno reakcijo lahko zapišemo:

AB(aq) + CD(aq) → AD(s) + CB(aq)

Med ionske reakcije spada tudi reakcija kisline z bazo oziroma reakcija nevtralizacije. Pri reakciji reagirajo oksonijevi in hidorksilni ioni; nastane voda – nevtralna snov. Pri reakciji nastane tudi sol. Soli so ionske spojine, ki so zgrajene iz kovinskih kationov in anionov kisline (Graunar idr, 2016). Enačbo nevtralizacije lahko poenostavljeno zapišemo z besedno enačbo:

baza + kislina → sol + voda

Potek ionskih reakcij lahko spremljamo v naslednjih primerih: 1. nastanek slabo topne snovi, ki iz vodnih raztopin izpadejo kot oborine, 2. nastanek plinov, ki izhajajo iz raztopine, ali 3. nastanek slabo disociirane snovi (Wissiak Grm in Devetak, 2013). Potrebščine Pri vseh poskusih (razen prvega, kjer delamo s snovmi iz vsakdanjega življenja) uporabljamo zaščitna sredstva: zaščitno haljo, zaščitne rokavice in očala. Prav tako v primeru, ko gre za nevarne snovi, izvajamo poskuse z majhnimi količinami snovi.

6