06 Mehurcki 2018

Razlaga poskusa Barve vidnega dela elektromagnetnega spektra imajo v našem življenju pomembno vlogo, še posebej v nekaterih poklicih, npr. slikar ali modni oblikovalec. Bela svetloba je mešanica svetlob različnih barv. V barvni spekter jo lahko razstavimo, če z njo posvetimo v stekleno prizmo. To se zgodi, ker imajo svetlobe različnih barv različno valovno dolžino. Ob vstopu v prozorno snov se zato različno upočasnijo. Vijolična svetloba, ki ima najkrajšo valovno dolžino, se najbolj upočasni, najmočneje lomi in zato najbolj odkloni od prvotne smeri. Najdaljšo valovno dolžino pa ima rdeča, zato se najmanj upočasni in najmanj odkloni. Oborino Ag₂CrO₄ vidimo rdeče, ker rdečo svetlobo odbija, preostali del vidnega spektra pa absorbira. Dobimo jo z mešanjem raztopin kalijevega kromata in srebrovega nitrata: K₂CrO₄(aq) + 2AgNO₃(aq) → 2KNO₃ (aq) + Ag₂CrO₄(s) Zapis enačbe v ionski obliki: 2K + (aq) + CrO₄ 2- (aq) + 2Ag + (aq) + 2NO ₃- (aq) → 2K + (aq) + 2NO ₃- (aq) + Ag₂CrO₃(s) Oranžno oborino HgI2 dobimo z mešanjem raztopin srebrovega klorida in natrijevega jodida: HgCl₂(aq) + NaI(aq) → HgI₂(s) + 2 NaCl(aq) Hg 2+ (aq) + 2Cl - (aq) + Na + (aq) + 2I - (aq) → HgI₂(s) + 2Na + (aq) + 2Cl - (aq) Rumeno oborino PbCrO₄ dobimo z mešanjem raztopin kalijevega kromata in svinčevega nitrata: K₂CrO₄(aq) + Pb(NO₃)₂(aq) → 2KNO₃(aq) + PbCrO₄(s) 2K + (aq) + CrO₄ 2- (aq) + Pb 2+ (aq) + 2NO₃ - (aq) → 2K + (aq) + 2NO₃ - (aq) + PbCrO₄(s) Zeleno oborino Ni(OH)₂ dobimo z mešanjem raztopin nikljevega klorida in natrijevega hidroksida: NiCl₂(aq) + 2 NaOH(aq) →Ni(OH)₂(s) + 2NaCl(aq) Ni 2+ (aq) + 2Cl - (aq) + 2Na + (aq) + 2OH - (aq) → Ni(OH)₂(s) + 2Na + (aq) + 2Cl - (aq) Modro oborino Cu(OH)₂ dobimo z mešanjem raztopin bakrovega sulfata in natrijevega hidroksida: CuSO₄(aq) + 2NaOH(aq) →Cu(OH)₂(s) + 2Na₂SO₄(aq) Cu 2+ (aq) + SO₄ 2- (aq) + 2Na + (aq) + 2OH - (aq) → Cu(OH)₂(s) + 2Na + (aq) + SO₄ 2- (aq) Vijolična oborina CO₃(PO₄)₂ nastane z mešanjem raztopin kobaltovega klorida in natrijevega fosfata: 3CoCl₂(aq) + 2Na₃PO₄(aq) → Co₃(PO4)₂(s) + 6NaCl(aq) 3Co 2+ (aq) + 6Cl - (aq) + 6Na + (aq) + 2PO₄ 3- (aq) → Co₃(PO₄)₂(s) + 6Na + (aq) + 6Cl - (aq) Bele stvari vidimo takrat, kadar vso svetlobo odbijejo in nič ne absorbirajo. Bela oborina BaSO₄ nastane z mešanjem raztopin barijevega nitrata in natrijevega sulfata: Ba(NO₃)₂(aq) + Na₂SO₄(aq) → BaSO₄(s) + 2NaNO₃(aq) Ba 2+ (aq) + 2NO₃ - (aq) + 2Na + (aq) + SO₄ 2- (aq) → BaSO₄(s) + 2Na+(aq) + 2NO₃ - (aq) Viri Johnson, K. (1996). Barve. V M. Jug-Hartman (ur.), Fizika, Preproste razlage fizikalnih pojavov (str. 210–218). Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. Lazarini, F., Brenčič, J. (1989). Ionske reakcije. V mag. E. Kobal (ur.), Splošna in anorganska kemija (str. 210–213). Ljubljana: Državna založba Slovenije. Smrdu, A. (2012). Potek kemijskih reakcij. V K. S. Žnidaršič (ur.), Kemija, Snov in spremembe 2 (str. 47–79). Ljubljana: Založništvo Jutro.

39