04 Mehurcki 2016

ZAKAJ SO NEKATERA JEZERA MANJ OBČUTLJIVA NA UČINKE KISLEGA DEŽJA? Teoretske osnove

slika 1

slika 2

Idejo za poskus smo dobili ob prebiranju spletnih člankov, v katerih smo zasledili, da imajo nekatera jezera sposobnost naravnezaščite (nevtralizacije) pred kislim dežjem, ki je znana kot puferska sposobnost jezer. Znano je, da je dež naravno kisel zaradi atmosferskega ogljikovega dioksida, ki se raztaplja v deževnici (pH 5,6). Onesnaževalci zraka, kot so dušikovi in žveplovi oksidi, ki nastanejo pri izgorevanju fosilnih goriv, pa lahko kislost dežja močno povečajo. Taka deževnica je zelo kisla, njen pH je med 3 in 4. Zaradi nje je lahko ogroženo življenje jezerskih rastlin in živali.

Snovi:

Pripomočki:

• školjke, prod, prst, pesek, soda bikarbona (NaHCO 3 (s)), • destilirana voda (200 mL) • 0,05-molarna žveplova kislina (H 2 SO 4 (aq) 200 mL) • univerzalni indikator

• 2 stojali, mufi, prižemi • 2 stekleni cevki (večja je na enem koncu podaljšana v tanjšo cevko, manjša ima na enem koncu zamašek s tanjšo cevko) • 4 čaše (250 mL) • 2 stekleni merilni bučki (200 mL) • 2 kapalki • lij • 2 spatuli • kosmi vate, trska in vžigalnik • kladivo in lesena deska večja terilnica s pestilom • slika pH-lestvice univerzalnega indikatorja Opis dela 1. Priprava aparature in reagentov za varno izvedbo poskusa 1.1 Aparatura *Predpostavili smo, da nekatera jezera nastajajo na sedimentnih poroznih kamninah, kot je apnenec, druga pa na gramoznih peščenih tleh. Simulacijo jezerskega dna smo pripravili v dveh steklenih ceveh. Prvo smo napolnili z zmesjo peska, prsti in proda, drugo pa z zmesjo proda, zdrobljenih lupin školjk in polžjih hišic, katerih glavna sestavina je kalcijev

slika 3

28